Užitni Permakulturni GOZDNI VRT

November – sadim še zadnja drevesa za letos

Ker so zime tu zelo mrzle in sonce že novembra zaide za Mežakljo probam večino dreves, sploh tiste z golimi koreninami, presajati spomladi, da takoj začnejo z rastjo. Če sadiki pri presajanju populimo 3/4 koreninskega sistema, potem pa jo konec novembra posadimo nekam kjer zemlja redno pozimi zmrzuje, je to recept za neuspeh. Če že presajam jeseni probam to storiti vsaj do konec oktobra, da imajo nekaj več časa na voljo, da se vsaj malo vrastejo. Ali pa sadim sadike v loncih z nepoškodovanim koreninskim sistemom.

Letošnjo jesen sem v novi Oreho-Asiminin gozdni vrt dodal še dve sorti cepljenih orehov, sorti Lara in Franquette. Že spomladi pa sem posadil tri druge sorte cepljenih orehov in sicer sorte G139, Chandler in Šampion. Za kanček raznovrstnosti pa sem vključil še orehovega bližnjega sorodnika – Pekan. Čeprav mu pravijo Oreh Pekan pa je v bistvu bližje hikoriji kot orehu. No ampak tudi hikorija je neke vrste oreh, kar se vidi po listih in plodu preden se odpre. Našel sem sadiko sorte, ki uspešno rodi tudi v celinskem podnebju. V gozdni vrt je prišla tudi sadika kostanja sorte Buche de Betizac ter Bela Murva. Jeseni sem tako večinoma sadil drevesa, drugega dela ni bilo. Če pa bi bil tole že odrasel gozdni vrt, potem bi bila jesen polna pridelkov. Tako pa, edini oreh(plod), ki je bil, še ta je odpadel 🙂

Oljna repica in oves sta zrasla in se posušila. Požel ju nisem, ker pridelava ovsa in olja nikoli ni bila moj namen, pač pa graditev prsti. Kar zraste v gozdnem vrtu, propade v gozdnem vrtu. Razen plodov seveda 🙂 ! Slama, ki jo da oves ni odpadek pač pa ključni gradnik nove prsti. Fukuoka je izjemno rodovitnost svojih žitnih polj dosegel tako, da je vso slamo vračal nazaj na polje. Sedaj me zanima v kolikšni meri se bosta uspela zarasti nazaj. Počasi pa bom začel vključevat tudi metuljnice, ki bogatijo prst z dušikom, belo deteljo in pa še eno drugo sorodnico, ki se tu zarašča sama od sebe – to je Gozdna Grašica. Zelo agresivna rastlina ki v polsenci premaga skoraj vse ostale plevele saj zavzame prostor tako po tleh kot tudi v višino. Plevele, kot je osat uporabi za prekljo in jih obraste od zgoraj. Na ta draguljček sem postal pozoren povsem slučajno. Le kaj bi se zgodilo, če bi namenoma posejal kak kilogram semena grašice, če se že sama od sebe takole razrašča? Mogoče ugotovim to drugo pomlad.

Julija iz zemlje pogledajo prve asimine

V drugi polovici julija začno iz zemlje med pleveli kukati nove rastlinice asimin. Plevele okrog njih porežemo, puliti pa jih ne smemo ker ima rastlina že vspostavljen koreninski sistem, ki v tem letnem času ne prenese nobenih poškodb. Plevlenje s puljenjem bi mlade rastlinice zagotovo uničilo.

Asimine le dobro zalivamo in v grobem režemo okoliške plevele, lahko pa jih tudi pustimo čisto pri miru. Čez zimo bodo vsi pleveli, ki so enoletnice, propadli, ostala bodo le majhna, okrog 10 cm velika, olesenela stebelca asimin.

Julij, rast se nadaljuje, delo pa počiva

Danes, začetek julija je na novi parceli videti vse precej rumeno, saj oljna repica, ki sem jo sejal skupaj z ovesom in deteljo, ravno cveti.

Tudi oves zelo lepo raste, še nekaj tednov, pa bo zrel. Topinambur pa seveda nadaljuje svojo rast, ki se konča šele pri dveh do treh metrih.

Delal pa priznam, nisem veliko v juniju in kot kaže tudi v juliju ne bo nič drugače, preprosto je prevroče 😉. Edino poti skozi sadovnjak sem pokosil in pa izpulil plevele, ki senčijo sadike orehov, kostanjev in asimin.

Junij:Vrt je v polni rasti

V deviška gozna tla pokrita z debelo zastirko iz listov sem pomladi sejal oves in sicer na dva načina: preprosto raztrošanje semena pri čemer posamezne rastlinice vzklijejo med listi, tam kjer so posamezna semena končala, in pa s pomočjo “Fukuokinih” semenskih peletov – seed balls. Slednji rastejo v šopu ker je v peletu od 5 do 10 semen. Na spodnji sliki vidimo levo šop rastlin ovsa, ki je vzklil iz semenskega peleta – v glineno kuglico zmešanih semen, desno pa polno posameznih rastlinic (manjše rasti ker so bile sejana kasneje) .

Zaključek je, da ni bilo potrebe delati peletov, semena, ki so končala med listi, so ravno tako zrasla v močne rastlinice ovsa.

Pa še eno rastlino sem uspešno zasadil povsod po novi parceli, trajnico ki daje hrano – kalorije, to je topinambur. Zasadil sem ga na nadvse nenavadna mesta, recimo v kupe napol skompostiranih smrekovih vej, na dno jarka, ob poti in ob štore podrtih dreves.

Trava v šopuh na spodnji sliki v ospredju pa ni oves ampak “Holzerjeva stara ruska rž”, dvoletna trpežna rastlina, ki uspeva na najslabših kmetijskih površinah. Seep Holzer jo je kupil kot posevek za nemške “gozdne njive”, to so jase v gozdu kjer lovci posejejo srnjadi okusne rastline. Prodajalec jo je imenoval Ruska/Sibirska rž, jaz pa jo imenujem Holzerjeva rž saj je po njegovi zaslugi to seme prišlo do mene. V svojih knjigah ji namenja več pozornosti kot katerikoli drugi rastlini. Če bi imel več semena bi vsekakor namesto ovesa zasadil to rž. Nažalost pa sem imel samo še majhno vrečico semen spravljenih v “semenski banki” – v zmrzovalni skrinji.

Črni bezeg ščiti sadno drevje pred ušmi

Listne uši, ki zajedajo bezeg in so mimogrede druge vrste kot tiste na sadnem drevju, se na bezgu pojavijo skoraj mesec dni pred tistimi na sadju. Kot je videti na sliki so debele, mastne in slastne, no vsaj tako jih vidijo pikapolonice, tenčičarice in drugi plenilci, ki se hitro naselijo v neposredni bližini, še sploh, če je okolje primerno tudi za razplod. Dom torej. Kupi vej, slame in trohnečega lesa skupaj s črnim bezgom ustvarijo dom za plenilce uši.

Ko imamo plenilske žuželke že v sadovnjaku z ušmi ni več problema. Uši prihajajo na mlade poganjke jablane, in pikapolonice jih od tam vsakodnevno odnašajo. Število uši in njihovih plenilcev je v ravnovesju in z ušmi v sadovnjaku ni več težav. So prisotne vendar ne povzročajo problemov, so le na spodnjih, senčnih vejah sadnih dreves.

Maj: gradim brloge za živali in končujem s podiranjem dreves

Ko so se začeli kupi vej večati sem prišel na idejo, da bi v njih, v sredini, zlahka naredil kar velik brlog, le streho, da bo suho bi potreboval. Tako sem proti koncu začel veje malo lepše zlagati, malo proti koncu pa sem dodal plast UV odpornega polivinila.

Naredil sem še dva s polvinilom pokrita kupa poleg tega na sliki in sedaj je potrebno izrezati še luknje na sredini, da se lahko naseli tudi kaka večja žival, ne samo kača. 🙂 bom kar po pravici povedal, da nisem skromen in pričakujem vsaj volka ali risa 😉, ki se zadržujeta tu pod Mežakljo. No, če ne njiju pa vsaj lisico. Vesel bom pa tudi jazbeca ali zajca 🙂. Ena pomembna stvar, ki sem se jo naučil z ribniki je, da je potrebno le ustvarit življenski prostor in življenje se naseli samo. V planu imam postaviti tudi gnezdilnice za sove in čuke visoko na preostala gozdna drevesa ter jim očistiti doletno pot. Ker imam užitne rastline, predvsem sadje, topinambur in žir so se pri meni naselile miši. Naselitev sove bi bila v korist obema, sovi, ki bi imela vir hrane direktno pod gnezdom in meni, ker bi zmanjšala populacijo miši, ki se na vsakih toliko let, prekomerno poveča.

Danes sem podrl še zadnjo smrekico in ji takole “slekel” lubje, nekaj kar je možno le v maju, ko je pod lubjem toliko soka. Na sliki spodaj desno se vidijo kosi smrekine “kože”.

Inokulacija debel z glivo Bukovega ostrigarja

Debela hlodovina kot se po permakulturno spodobi, v jarku opravlja več funkcij. Ena je zajezevanje jarka. Druga pa bo gojišče na desetine kilogramov gob bukovega ostrigarja.

Za začetek si pripravim lesene moznike okužene z glivo bukovega ostrigarja. Vstaviti jih je potrebno čim bolj razpršeno v zdravo bukovo hlodovino, staro do tri mesece od podrtja drevesa. Gliva se začne širiti sferično od mesta okužbe. Ko vstavimo čepe je potrebno rano popolnoma zatesniti s čebeljim voskom saj nočemo, da bi se še katere druge glive naselile v deblu. Ko gliva popolnoma preraste deblo začne tvoriti trosnjake, ki jim pravimo gobe bukovega ostrigarja.

Pri takih debelinah lahko traja več let, da gliva preraste celoten volumen. Je pa potem tak hlod več let vir na desetine kilogramov gob.

Druga opravila

Druga stvar, ki sem jo počel je zasajanje limonine mete. Na starem delu sadovnjaka sem imel velik uspeh s poprovo meto, ki se razrašča vsako leto širše. V novi del, oreho-asiminin gozdni vrt bom naselil sorodno rastlino. Ker na začetku nimamo dovolj podtaknjencev si na različnih delih parcele vzgojimo “otočke” željene rastline v velikosti 1/4 kvadratnega metra. Ti otočki se nato krožno širijo navzven in tako kot leta minevajo, tako se rastlina, ki jo želimo, sama razsaja in širi. Ko delujemo v isti smeri kot narava nam čas prinese vedno več željenega(pridelka, razrasti) . Ko delujemo v nasprotni smeri nam čas prinese vedno več nezaželjenega(dela, plevela, popravljanja, obrezovanja,… ). Tako pri setvi semena kot pri zasaditvi sadike ali inokulacije odvečne hlodovine z užitno glivo nam čas prinaša koristi, kadar to naredimo kolikor toliko pravilno!

Doma v Kranju pa ravnokar cvetijo Asimine, oz najbolj zgodnji cvetovi so že oplojeni!

Iz oplojenega cveta nastane šopek asimin

April – sajenje dreves (Vblog)

Začetek aprila je še zadnji čas za presajanje dreves z golimi koreninami, sadike s koreninsko grudo, ki smo jih vzgojili v primerno veliki posodi, pa lahko presajamo kadarkoli, saj samo “povečamo lonec” tako rekoč. Ker nakupa tega zemljišča nisem načrtoval tri leta v naprej, sadik nimam dovolj, na srečo pa sem lansko leto za namen iniciative zasajanja javnih površin z drevesi z užitnimi plodovi (Zveza za Zasaditev Užitnih Dreves), pripravil kar nekaj sadik orehov in asimin. So pa stare šele eno leto. Asimine bo treba še cepiti. Odločil sem se, da jih posadim kar na stalno mesto in precepim čez dve leti kar tu.

Orehi rastejo bistveno hitreje in enoletni sejanci so debeli že dva centimetra. Kupil pa sem tudi nekaj sadik cepljenih orehov s kot marelica velikimi plodovi. Na spodnji sliki je oreh posajen v dno kanala, obenem pa je narejena še zajezitev, ki poskrbi, da vsa voda, ki priteče po kanalu, ponikne ravno nad koreninami drevesa. Ko pa bo oreh večji bodo njegovo deblo in korenine zajezili kanal kar sami od sebe.

Na video posnetku pa vidimo, da je oreh posajen na suhi rob, v tem primeru mu z izkopom kanalčka pravokotno na smer odtekanja meteorne vode, pripeljemo vodo, zopet nad njegove korenine kjer majhna zajezitev poskrbi, da tam tudi ostane, dokler počasi ne ponikne.

Mrest je odložen

Tako kot vsako leto marca, žabe napolnijo moje ribnike z mrestom. Čez en mesec bo tu mrgolelo paglavcev, ki bodo postali privlačen obed mladim belouškam. Domačini temu koncu doline pravijo “na Mlakah”, čeprav tu ni nobenih ribnikov in mlak (razen mojih). Je pa definitivno žab tu na pretek, mogoče pa so žabe dale temu kraju svoje ime?

Kako vzgojiti sadike asimine iz semena

Doma pa sem začel pripravljati sadike s koreninsko grudo, ki jih bom lahko kadarkoli v letu presadil na parcelo.

Medtem, ko z orehom in kostanjem ni težav s presajanjem, pa asimina razen prvo leto, presajanja ne zdrži saj ima izredno krhke korenine, ki se med presajanjem potrgajo. Idealno bi bilo že seme posejati na stalno mesto, drugače pa vsaj v bolj pokončne posode za drevsničarstvo. Se jih pa da prvo pomlad brez prevelike škode odkopati, še sploh, če so posajena v bolj rahlo zemljo. Vzgojiti asimine iz semena je zelo preprosto vendar veliko ljudi poroča o neuspehu ker ne upoštevajo nekaj posebnosti semena asimine:

Seme potrebuje stratifikacijo, to je izpostavljenost nizkim temperaturam. Semena je potrebno 3 do 4 mesece imeti v hladilniku, pri temperaturi malo nad nič stopinjami. Pri tem se seme ne sme presušiti, najbolje je, da jih hranimo v vlažni mivki. Zmrzniti pa ne smejo.
Asimina kali normalno zgodaj vendar ima v svoji veliki peški dovolj zalog energije, da najprej razvije koreninski sistem, steblo pa iz zemlje pogleda šele začetek avgusta.Zelo pomembno je, da okoli malih asimin ne plevemo, ker puljenje plevelov raztrga krhek koreninski sistem in rastlina propade še preden pogleda iz zemlje mi pa mislimo, da seme ni vzklilo. Če je res pregosto lahko odrežemo nadzemne dele plevelov vendar kakega na južni strani mesta sajenja pa le pustite, ker mlade rastlinice ne prenesejo direktnega avgustovskega sonca. Če aprila posadite semena, pustite gredo čisto pri miru in avgusta med pleveli poiščete mlade rastlinice, označite z dobro vidnim trakom in pustite zaplevljeno do naslednje pomladi, ne boste zgrešili popolnoma nič.

V bistvu lahko že jeseni vtaknete semena v zemljo in se ne mučite s shranjevanjem v hladilniku. S to metodo imam zelo dobre uspehe, asimina odlično klije in se zaraste sama od sebe, v bistvu večino sadik uničimo, ker preveč skrbimo za njih – pletje, temeljito posušeno seme,… Masanobu Fukuoka bi dejal, da je vse človeško delo odveč in nepotrebno, no, v primeru asimine se izkaže, da je celo škodljivo 😉.